Namenjena je otrokom in mladostnikom, ki se srečujejo s posebnimi življenjskimi izzivi, s spremembami življenjskega okolja, s travmatskimi dogodki, s strahovi, ki jih ovirajo pri vključevanju in aktivnem sodelovanju v učnem okolju, v socialnih odnosih, s težavami pri sprejemanju lastnih omejitev, primanjkljajev, ki so povezani z občutki nekompetentnosti.

Ker je število tehnik, ki so poleg odnosa pomembno orodje v igralni terapije veliko, je primerna za vse otroke in mladostnike, ki se srečujejo s posebnimi izzivi na akademskem, čustvenem in socialnem področju.

Primerna je tudi za otroke z razvojnimi motnjami ter primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ko ti vplivajo na otrokovo doživljanje sebe in sveta okoli sebe. Igralna terapija odlično dopolnjuje  tudi ostale terapevtske procese v katere je vključen otrok (obravnava pri pedopsihiatru, logopedu, psihologu, itd.).

Igralna terapija se začne z razgovorom s starši, v katerem terapevt pridobi informacije o otroku/mladostniku, zanj pomembnih odraslih ter starše seznani s procesom igralne terapije.

Sledi družinska igra v kateri terapevt spozna otroka ter pridobi dodatne informacije o otroku in družini, ki jih bo potreboval v nadaljevanju procesa. 

Družinski igri sledijo individualna srečanja, ki lahko trajajo od 30 do 60 minut, odvisno od starosti, potreb otroka, družine. 

Starši so aktivno vključeni ves čas procesa.  Igralni terapevt jim pomaga razumeti ter slediti otrokovim aktualnim potrebam, jim je v oporo pri spreminjanju vzorcev v odnosu do otroka. Igralni terapevt starše seznanja s temami, ki se pojavljajo v igri, z izkazanimi potrebami, stiskami otroka, da bi mu ti lahko nudili ustrezno podporo. 

Srečanja so najpogosteje enkrat tedenska, ob zaključevanju procesa se srečujemo redkeje.

Igralni terapevt je dolžan ob zaznanju fizične oziroma spolne zlorabe otroka le to prijaviti ustreznim strokovnim službam.